Vsako leto 16. julija obeležujemo svetovni dan kač, namenjen ozaveščanju o pomembni vlogi teh živali v naravnem okolju ter zmanjševanju predsodkov, ki jih pogosto spremljajo. Ob tej priložnosti objavljamo osnovne informacije o vrstah kač, ki jih lahko srečamo v naši okolici, ter o pravilnem ravnanju ob morebitnem srečanju z njimi.
V Sloveniji živi 22 domorodnih vrst plazilcev, ki jih uvrščamo v red želv ter red luskarjev, kamor sodijo kuščarji in kače. Med temi so tudi štiri vrste kač, ki jih najpogosteje srečamo v naši naravi.
Nestrupena kača, prepoznavna po dveh belih ali rumenih lisah tik za glavo. Običajno meri med 60 in 150 cm. Najraje živi v bližini vode – ob mlakah, jezerih in počasi tekočih rekah. Je odlična plavalka in se v nevarnosti najpogosteje zateče k obrambnemu vedenju, kot je hlinjenje smrti.
Majhna, nenevarna kača, dolga do 80 cm, z vzorcem temnih peg na hrbtu. Pogosto jo zamenjajo za strupenega gada, a jo prepoznamo po značilni lisi v obliki podkve na glavi. Prebiva na prisojnih pobočjih, jaseh in svetlih gozdovih.
Največja slovenska kača, ki lahko zraste do 2 metra. Je nestrupena in izredno hitra. Najdemo jo na sončnih in suhih območjih, pogosto v razpokah skal in ruševinah. Plen stiska in ga nato pogoltne.
Edina v tem seznamu strupena kača. Prepoznavna je po rožičku na nosu in cik-cak vzorcu po hrbtu. Zraste do 95 cm in prebiva na suhih, delno zaraščenih, kamnitih območjih. Strup uporablja izključno za obrambo in napade le, če se počuti ogroženega.
Fotografije kač, ki lahko pomagajo pri prepoznavanju vrst, so na voljo v zborniku Herpetološkega društva.
Kače so praviloma plašne in se človeku umaknejo. Če srečamo kačo:
ji ne približujmo, temveč počakajmo, da se sama umakne,
pse vodimo na povodcu,
v primeru, da ne moremo mimo, poiščimo drugo pot.
Kače ugriznejo le takrat, ko se počutijo ogrožene in ne morejo pobegniti. Do ugriza pride redko, a ob ugrizu strupene kače je treba ravnati hitro in premišljeno:
Pokličemo 112.
Poskrbimo, da zastrupljena oseba miruje, saj s tem upočasnimo širjenje strupa.
Odstranimo nakit z prizadete okončine, rano očistimo in sterilno obvežemo.
Ud imobiliziramo in položimo nižji od srca.
Osebe ne smemo prevezovati nad ugrizom, izsesavati strupa ali žgati rane.
Če je mogoče, kačo fotografiramo ali opišemo za identifikacijo.
Simptomi ugriza strupene kače so oteklina in bolečina na mestu ugriza, modro-rdeče lise, povečane bezgavke, mravljinčenje, slabost, bruhanje in pospešeno dihanje. Če po 15 minutah ni otekanja, gre najverjetneje za t. i. »suh ugriz«, pri katerem kača ne izloči strupa. Kljub temu se ravna, kot da je šlo za strupeni ugriz.
Če kača zaide v stavbo ali imamo dodatna vprašanja, se lahko obrnemo na Kačofon Herpetološkega društva (040 322 449), kjer svetujejo prostovoljci z izkušnjami s plazilci.
Pogosto zamenjan za kačo je slepec, ki je pravzaprav breznogi kuščar s popolnoma zakrnjenimi nogami. Je povsem nenevaren in zavarovan, tako kot vse ostale vrste plazilcev v Sloveniji.
