16. maja obeležujemo Svetovni dan svetlobe, ki letos poteka pod geslom »Svetloba za trajnostno prihodnost«.
Mednarodni dan svetlobe je leta 2017 razglasil UNESCO. Datum ni izbran naključno – 16. maja 1960 je fizik Theodore Maiman ustvaril prvi laserski žarek, kar velja za pomemben mejnik v razvoju sodobne znanosti in tehnologije.
Svetloba je del elektromagnetnega sevanja in ima številne lastnosti. Potuje izjemno hitro, v vakuumu približno 300.000 kilometrov na sekundo, omogoča vid, prenaša energijo ter se lahko odbija, lomi, uklanja in absorbira. Obnaša se lahko kot valovanje in kot delci, imenovani fotoni.
Poznamo več vrst svetlobe. Človeško oko zaznava vidno svetlobo, ki obsega barve od vijolične do rdeče. Poleg nje poznamo tudi ultravijolično svetlobo, infrardečo svetlobo, ki jo občutimo kot toploto, rentgensko svetlobo ter monokromatsko oziroma enobarvno svetlobo ene valovne dolžine.
Svetloba prihaja iz naravnih in umetnih virov. Med naravne vire sodijo Sonce, zvezde, strela in ogenj, med umetne pa različna svetila, kot so LED sijalke, žarnice z žarilno nitko, pametni viri svetlobe in RGB svetila.
Svetloba in optične tehnologije so danes prisotne skoraj na vseh področjih našega življenja. Optična vlakna omogočajo hitro komunikacijo, laserji se uporabljajo v medicini, svetlobne tehnologije so pomembne v elektroniki, energetiki, fotovoltaiki, različnih senzorjih, infrardečih kamerah in številnih drugih napravah.
Njihove prednosti so hitrost, zmogljivost, energetska učinkovitost, natančnost in dolga življenjska doba. Prav zato so tehnologije, ki temeljijo na svetlobi, eden od temeljev moderne civilizacije.
Ob tem pa ne smemo spregledati tudi manj prijetne plati pretirane in neustrezne uporabe svetlobe – svetlobnega onesnaževanja.
Svetlobno onesnaževanje nastaja predvsem zaradi neustrezno usmerjene, premočne ali nepotrebne razsvetljave. Opazimo ga lahko kot žarenje neba nad mesti, bleščanje ali kot vsiljeno svetlobo, ki ponoči sveti skozi okna stanovanjskih objektov.
Takšna svetloba lahko negativno vpliva na zdravje ljudi, kakovost spanja, živali, rastline in celotno okolje. Hkrati pomeni tudi nepotrebno porabo energije.
V Sloveniji so omejitve glede uporabe svetlobnih teles določene z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
K zmanjševanju svetlobnega onesnaževanja lahko prispevamo vsi:
Z odgovorno uporabo svetlobe varujemo okolje, zmanjšujemo porabo energije in prispevamo k boljšemu počutju ljudi.
Ob Svetovnem dnevu svetlobe potekajo številni dogodki, med njimi tudi Festival Svetlobna gverila, ki bo letos potekal med 26. majem in 20. junijem 2026.
