Občinski svetniki na septembrski seji potrdili spremembe proračuna za leto 2016
Dne 21. 9. 2016 so se svetniki sestali na 16. redni seji. Med pomembnejšimi točkami, ki so jih obravnavali, je zagotovo sprejetje drugega rebalansa proračuna za leto 2016. Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali spremenjenih gospodarskih gibanj povečajo izdatki ali zmanjšajo prejemki proračuna, lahko namreč župan predlaga občinskemu svetu v sprejem rebalans proračuna, s katerim se prejemki in izdatki proračuna ponovno uravnovesijo. Z rebalansom proračuna, ki ga je sprejel občinski svet na predlog župana, smo zagotovili financiranje obveznosti in proračun za leto 2016 ponovno uravnovesili.
V prvem branju so sprejeli Poslovnik o delu občinskega sveta in Odlok o kategorizaciji občinskih cest. S predlagano spremembo slednjega je prikazan predlog nove kategorizacije cest, ki se uporabljajo za javni promet, nekaterim odsekom se je nekoliko popravil zaris poteka osi cest glede na dejansko stanje v naravi, priključevanje na veljavno stanje potekov državnih cest in križišč z njimi, prevoznost ali drugo, nekateri odseki so se nekoliko skrajšali ali podaljšali.
Svetniki so potrdili tudi predlog sprememb sprememb in dopolnitev odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za podeželje v občini Maribor za območje občine Duplek, ki ga je občinski svet sprejel v letu 2014, smo predvideli precej fleksibilnosti glede na do tedaj veljavni odlok iz leta 1993, vendar upravna enota pri izdajanju gradbenih dovoljenj meni, da v določenih primerih ne more odločati zaradi nejasnosti nekaterih določb ter želi za lažje presojanje bolj podrobno opredelitev, pa tudi glede na razmere na terenu je bilo potrebno nekatera določila ustrezno spremeniti. Predlagane spremembe se nanašajo na naslednje vsebine:
V ureditvenih območjih naseljih in na območju razpršene gradnje se opredeli, da so dovoljene manjše industrijske stavbe za opravljanje obrtne dejavnosti, ki jo kot tako določajo predpisi o obrtni dejavnosti. V primeru lociranja nestanovanjske dejavnosti v stanovanjsko območje se morajo negativni vplivi omejiti na zakonsko dovoljeno raven. Tukaj gre predvsem za stavbe za nudenje storitev, kot so avtomehanična delavnica, pekarna, frizerstvo, optika in podobno. V 19.a členu se doda med pogoje za legalizacijo za objekte, ki so bili zgrajeni pred uveljavitvijo še najmanjšo velikost gradbene parcele. Po veljavnem odloku je kot minimalna gradbena parcela določena parcela v velikosti, na terenu pa je nekaj primerov, ko so objekti zgrajeni tudi na manjši parceli in jim to ne omogoča legalizacije objekta. Za enostavne in nezahtevne objekte se določi, da jih je možno postavljati tudi samostojno na zemljiščih, torej ne glede na to ali na zemljišču že stoji osnovni objekt ali ne. Prav tako se določi, da ni potrebno prilagajanje oblikovanja nezahtevnega oz. enostavnega objekta glede na osnovni objekt in da ne veljajo določila, ki veljajo za oblikovanje objektov na razpršeni gradnji in površinah podeželskega naselja. Ograje: Za medsosedske, varovalne, igriščne ograje veljajo določila, kot so zapisana, to pomeni zidani del objekta je lahko do višine 0,5m, maksimalna dovoljena višina ograje pa je 2m. Glede varovalnih ograj se člen spreminja, tako, da določa, da so te izjemoma lahko postavljene ob cestah tudi kot zidane kamnite ograje do višine 2 m, pri čemer morajo biti te nevpadljivih barv ter ne smejo posegati v polje preglednosti in je za njihovo postavitev potrebno pridobiti soglasje upravljavca ceste.
