Varovanje doma: najpogostejši plen denar, nakit in gradbeni material
Varovanje doma: najpogostejši plen denar, nakit in gradbeni material
27. 12. 2021
Dejan S.
V zadnjem obdobju je bilo na območju Policijskega okoliša Duplek, povečano število kaznivih dejanj velike tatvine oz. vlomov v stanovanjske hiše, zato policisti Policijske postaje Maribor I, apelirajo na vse občane občine Duplek, da tudi sami z povečanim samozaščitnim ravnanjem pripomorejo k zmanjšanju tovrstne problematike.
V svojem domu se večinoma počutimo brezskrbne in varne pred vlomilci, dokler sami ne doživimo stresne izkušnje. Tudi policija ugotavlja, da ne storimo dovolj za zaščito svojega premoženja in s tem olajšamo delo storilcem tovrstnih kaznivih dejanj. Bi verjeli, da je na tretjem mestu seznama predmetov v obravnavanih velikih tatvinah, med katere spadajo vlomi v hiše in stanovanja, takoj za odnesenim denarjem in nakitom, stavbno pohištvo?
Ne gre za pomoto, ne mislimo na mesto vdora vlomilcev v hišo ali stanovanje, ampak za ukradene predmete, pri katerih so si vlomilci izbrali novogradnje in iz njih odnesli še nevgrajene materiale. Drag plen so okna, pa tudi kopalniška oprema, bela tehnika, parket, cevi in vodniki.
Glavni plen vlomilcev sta sicer denar in nakit. Vlomi, v katerih oškodovancem ukradejo računalniško opremo in plemenite kovine, so na lestvici šele za kategorijo stavbno pohištvo. Priporočljivo je torej, da graditelji stanovanjskih hiš in izvajalci premišljeno načrtujejo zaporedje del tako, da gradbenega materiala ne skladiščijo v nezavarovani, celo odprti novogradnji, saj bo za tatove lahek plen.
Na podlagi izkušenj policija ugotavlja, ne samo da svojega premoženja marsikdo ne zavaruje dovolj, temveč ne poskrbi za osnovno varnost. Zato so med njenimi priporočili tudi takšna, ki so za večino samoumevna, a še vedno potrebna: »Ko zapuščate stanovanje ali hišo, vedno zaklepajte vrata in zapirajte okna, slednja naj ne bodo odprta niti na naklon (škarje). Ne puščajte ključev pod predpražniki, v koritih za rože, na okenskih policah, saj jih bodo storilci iskali tam. Ne pišite svojega naslova na obeske ključev, saj jih lahko izgubite ali pa vam jih ukradejo.«
Policija lastnikom hiš in stanovanj predlaga, da z dodatnimi ukrepi za zavarovanje zmanjšajo možnost tveganja, da bodo postali žrtve vlomilcev. V skladu z rekom, da priložnost dela tatu, vlomilci namreč raje izberejo stanovanje ali hišo, kjer je za vlom najmanj ovir in tveganje za odkritje najmanjše. Stavba, v kateri ni nikogar, ker so stanovalci na primer na dopustu, ali ki je očitno brez varovanja, je verjetneje tarča vloma kot obratno. Zanimivo pa je, da se v nasprotju s prevladujočim prepričanjem največ vlomov načeloma vedno ne zgodi v počitniških poletnih mesecih, temveč med novembrom in marcem.
Storilci kaznivi dejanj velikih tatvin oz. vlomilci najpogosteje vlomijo skozi vrata in okna. »Zavedati se moramo, da stoodstotne zaščite pred vlomom ni, lahko pa veliko naredimo sami, da ga preprečimo,« pravi. Poleg odprtih vrat ali oken so posebno vabljivi nepospravljeno orodje ali predmeti, ki olajšajo vlom, kot so zaboji na vrtu ali dvorišču, lestve, ki omogočajo dostop do drugače nedosegljivih oken, vrtnarsko orodje, ki je priročno tudi za odpiranje objekta, zapuščene žive meje ali visoke ograje ob hiši.
Pazite na informacije, ki jih o sebi objavljate na družbenih omrežjih
Najpogostejši način vloma v stanovanja in stanovanjske hiše je lomljenje ključavnic na vratih, saj nezaščiten zunanji del cilindrične ključavnice za vlomilce ni prav trd oreh, okna ter balkonska okna pa največkrat odprejo z vzvodom. Varovanje je mogoče nadgraditi s protivlomnimi vrati, kakovostnimi ključavnicami ali namestitvijo prečne zapore. Ne puščajte avtomobilskih ključev v vozilu, garaži ali na vidnih mestih v stanovanju ali hiši. Vozilo zaklepajte tudi, ko ste doma. Če že imate vgrajene alarmne naprave, jih redno vklapljajte.
Če je stanovanje v pritličju, zaščitite okna z varovalnimi protivlomnimi folijami ali vgradite mehansko zaščito na okenskih krilih. Razmislite o namestitvi senzorskih luči in montaži magnetnih stikal (na oknih in vratih) za sprožitev alarma. Ob daljši odsotnosti se dogovorite s sosedi ali sorodniki, da vam praznijo poštni nabiralnik, dvigajo in spuščajo rolete, večkrat parkirajo pred vašo hišo in podobno, s čimer bodo ustvarili vtis, da so stanovalci doma. Pozorni bodite tudi na informacije, ki jih o svojih načrtih oz. odsotnosti objavljate na družbenih omrežjih ali telefonskih odzivnikih.
Pripravil:
Marko Rahle
vodja policijskega okoliša
višji policist I